Romana Tomc na posvetu o Slovenskem demografskem skladu: "V SDS ljudi postavljamo na prvo mesto"

    Objavljeno: Torek, 21.05.2019    Rubrika: Zadnje novice
    OO72qSbv.jpeg
    V Državnem svetu je danes potekal posvet na temo predloga Slovenske demokratske stranke o ustanovitvi Slovenskega demografskega sklada. Na posvetu so sodelovali predstavniki vlagatelja zakona - evropska poslanka in predsednica Odbora za delo, družino in socialne zadeve pri strokovnem svetu SDS Romana Tomc, poslanec SDS v Državnem zboru mag. Andrej Šircelj, predsednik Kluba seniork in seniorjev pri SDS Branko Šumenjak ter kot vabljeni gost tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in predsednik SDS ter poslanec v Državnem zboru Janez Janša.

    Kot prva je Romana Tomc spregovorila o demografskih spremembah, katerim smo priča tako v Evropi, kot seveda tudi v Sloveniji in so pripeljale do situacije, v kateri je vplačnikov v pokojninsko blagajno vedno manj, prejemnikov iz nje pa vedno več. Vse projekcije danes kažejo, da bo za pokojnine in starostno oskrbo potrebno vedno več denarja. Trenutni pokojninski sistem ni več vzdržen in nujno potrebuje reformo. Zato je SDS predlagala ustanovitev Slovenskega demografskega sklada.

    Demografske projekcije so ključne pri nadaljnjem razvoju in dolgoročni finančni vzdržnosti. Struktura prebivalstva se bo še naprej spreminjala v smeri, kot se danes. Vedno večji bo delež starejših in posledično tudi vedno manjši delež delovno sposobnega prebivalstva. Največji pritisk čaka Slovenijo, kot je jasno razvidno tudi iz spodnjega grafa, prav v prihajajočih letih.



    Najvišji % BDP bodo izdatki za pokojnine predstavljali okrog leta 2050, ko bodo med upokojence prehajale številčnejše generacije, rojene do vključno 1980-ih let. Istočasno bodo na trg dela prehajale generacije, rojene v obdobju nižjih stopenj rojstev, ki so posledično seveda manj številčnejše.

    V tem obdobju se bodo izdatki za staranje v Sloveniji povečali iz 21,9% na 28,3% BDP. Več kot v Sloveniji se celotni izdatki v tem obdobju povečajo le na Malti in v Luksemburgu. Ti podatki ponovno jasno kažejo potrebo po nadaljnjih strukturnih reformah, ki bodo morale nadgraditi obstoječe sisteme pokojninskega zavarovanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe, kakor tudi prilagoditi sistem usposabljanja in izobraževanja, sicer bo v prihodnosti prišlo do čedalje hitrejšega izrinjanja javnofinančnih izdatkov za druge namene.

    Romana Tomc je spregovorila tudi o stanju v slovenski pokojninski blagajni in razmerju med številom zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega zavarovanja. Povprečno število zavarovancev se je v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 povečalo za 2,7 odstotka (24.836 oseb) na 939.149. Število zaposlenih pri pravnih osebah se je povečalo za 3,5%, število zasebnikov za 1,8% ter število ostalih kategorij za 30,2%. Istočasno pa se je zmanjšalo število zavarovanih oseb po 18. členu ZPIZ-2, število brezposelnih, prostovoljnih zavarovancev, kmetov, zavarovanih staršev in zaposlenih pri zasebnikih.

    Uživalcev pokojnin je bilo v letu 2018 mesečno povprečno 617.299, kar pomeni 0,3% več kot v letu 2017. To so prejemniki starostne, predčasne, delne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine iz obveznega zavarovanja.

    Razmerje med enimi in drugimi, torej med številom zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega zavarovanja je znašalo v letu 2018 1,52 in se je v primerjavi z letom 2017, ko je znašalo 1,49, torej povečalo.

    Število uživalcev starostne pokojnine se je v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 povečalo za 4989 uživalcev oziroma za 1,1 odstotka, kar je ena izmed najnižjih rasti v zadnjih 22 letih in kaže na učinke ZPIZ-2 pri prilivu novih uživalcev starostne pokojnine zaradi strožjih pogojev za pridobitev te pravice.

    Decembra 2018 je bilo uživalcev starostne pokojnine skupno 445.236, kar je 5590 ali 1,3 odstotka več kot v enakem mesecu predhodnega leta. Hkrati se nadaljuje trend upadanja števila uživalcev invalidskih pokojnin. Povprečno število uživalcev invalidske pokojnine se je v letu 2018 zmanjšalo za 2013 oseb oziroma za 2,5 odstotka. Prav tako pa se je v letu 2018 zmanjšalo povprečno skupno število uživalcev družinske in vdovske pokojnine, in sicer za 1729 oseb oziroma za 1,9 odstotka.

    V nadaljevanju je Romana Tomc spregovorila tudi o delovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, natančneje o njihovih prihodkih in odhodkih.

    Skupni prihodki zavoda so bili realizirani v višini 5.295.175.086 evrov. Delež davčnih prihodkov kot posledica višjih prihodkov od prispevkov za socialno varnost je najvišji od leta 1996. Na drugi strani so skupni odhodki zavoda znašali 5.295.175.086 evrov. Med njimi so bili višji predvsem odhodki za pokojnine in posledično plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja, transferi za zagotavljanje socialne varnosti ter nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

    V strukturi odhodkov zavoda, razvrščenih po njihovih namenih, predstavljajo pokojnine 84,4%. Ostale odhodke predstavljajo prispevki za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic 7,5%, transferi za zagotavljanje socialne varnosti 4,5%, nadomestila iz invalidskega zavarovanja 2,8%, stroški delovanja zavoda (tj. plače in drugi izdatki zaposlenim, prispevki delodajalcev za socialno varnost, izdatki za blago in storitve ter investicije) 0,7% tekoči transferi v tujino 0,02% in transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 0,01%.

    V strukturi vseh odhodkov zavoda v letu 2018 predstavljajo pokojnine, prispevki za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic, transferi za zagotavljanje socialne varnosti ter nadomestila iz invalidskega zavarovanja 99,3%.

    Kako zagotavljati dostojne pokojnine?

    Kot kažejo zgornji podatki, je bila rast izdatkov za pokojnine v zadnjih letih zmerna. Največja izziva pa predstavljata zagotavljanje vzdržnosti financiranja sistema in zagotavljanje dostojnih pokojnin. Nov pokojninski zakon (ZPIZ-2), ki je začel veljati leta 2013, je začasno upočasnil naraščanje števila starostnih upokojencev, zmanjšuje pa se število drugih vrst upokojencev.

    Kljub nekajletni umirjeni rasti, ostaja transfer iz državnega proračuna v blagajno ZPIZ še vedno visok, kar kaže na kratkoročne probleme financiranja pokojnin.

    O projekcijah smo že govorili. Neugodne so. V prihodnosti bo zato čedalje večji problem predstavljalo zagotavljanje dostojne ravni pokojnin. Čeprav ni enotne definicije dostojne pokojnine, strokovnjaki OECD ocenjujejo, da primerno višino dohodka predstavlja pokojnina v višini okoli 70% dohodka, ki ga je posameznik prejemal v času pred upokojitvijo, ob upoštevanju minimalnih pravic posameznikov z nizkimi dohodki.

    V Sloveniji pa to razmerje v primeru posameznika s povprečno plačo in dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe znaša 58,8% za moške in 65,4% za ženske.

    Zakaj torej potrebujemo avtonomni demografski sklad?

    Neodvisni avtonomni rezervni demografski sklad ni nadomestilo za pokojninsko reformo. Je dopolnilo. Predstavlja jamstvo zagotavljanja sredstev za čase visokih pokojninskih potreb in hkrati varovalka za slovensko državno premoženje. V naši stranki pa nismo ostali le pri opozarjanju in razpravljanju o zaskrbljujočem stanju, ampak smo predlagali tudi rešitev, ustanovitev Slovenskega demografskega sklada. A očitno v tem trenutku ni prave politične zrelosti, upamo pa, da jo v bližnji prihodnosti dosežemo. Navsezadnje smo tukaj zato, da delamo za ljudi. V naši stranki jih postavljamo na prvo mesto.  
     
    Celotni posvet si lahko ogledate na spodnjih povezavah.


    « Nazaj na seznam

    510,284.430
    Prebivalcev v EU

    4,017.000
    Mladih brezposelnih med 15 in 24 let

    20,908.000
    Število brezposelnih EU (28 2016)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma 2015

    11 %
    Prebivalci med 15 in 24 let

    19 %
    Prebivalci nad 65 let