Romana Tomc na predvolilnem soočenju parlamentarnih strank na RTV Slovenija

Kandidatka za evropsko poslanko in nosilka liste SDS Romana Tomc je sodelovala na prvem predvolilnem soočenju, ki ga je pripravila RTV Slovenija. Soočile so se parlamentarne stranke SDS, NSi, ki jo j ezastopal Matej Tonin, SLS (Peter Gregorčič) SD (Matjaž Nemec), Svoboda (Irena Joveva), Levica (Nataša Sukič) in Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije). Teme so bile sodba Evropskega sodišča, ki je razburila slovenske ribiče, migracijski pakt, zeleni prehod in vloga EU-ja v vojnah blizu nas.

Ob vprašanju kako lahko kot evropski poslanci pripomorejo povabljeni, da bi sosednja Hrvaška končno začela upoštevati arbitražno razsodbo, je Tomčeva izpostavila, da je bila SDS ves čas proti temu, da Slovenija ta spor s Hrvaško rešuje na arbitraži, ker smo vedeli, kakšne nevarnosti nas čakajo. Točno to, kar smo napovedovali, se je tudi uresničilo. V Evropskem parlamentu lahko kaj naredimo, v kolikor ima posamezni poslanec kakšne določene povezave, ki lahko pomagajo in dodala, da je naloga slovenske vlade, da slovenskim ribičem pomaga v godlji, v kateri so se znašli. Poudarila je, da namesto, da se slovenska politika ukvarja s celotnim svetom, bi bilo prav, da se ukvarja predvsem s težavami, ki najbolj grenijo življenje našim državljanom, v tem primeru ribičem.

Ob vprašanju kako uspešen bo novi migracijski pakt, ki ga je sprejel Evropski parlament, je najprej izpostavila, da je potrebno ločiti nezakonite in zakonite migracije, saj je med temi ogromna razlika. SDS se zavzema za ničelno toleranco do nezakonitih migracij. Opomnila je tudi, da sta oba z evropskim poslancem Milanom Zverom kot edina od slovenskih poslancev glasovali proti paktu, kar je žalostno in zaskrbljujoče.

Ob tretjem vprašanju, ki se je nanašalo na temo jedrske energije in o tem, kaj je EU dosegla z zelenim prehodom, prebojem, kot mu nekateri pravijo, je odgovorila: "Zeleni prehod je zelena past, ukrepi, ki so bili sprejeti, so bili veliko preveč ambiciozni in so škodovali evropskemu in slovenskemu gospodarstvu, kmetom in ljudem. Vedno se je treba vprašati, kdo bo plačal to zgodbo? Plačali bodo ljudje." Izpostavila je, da lahko v Bruslju marsikaj zapišejo in se lepo sliši, a ključno je, kakšna bo posledica na položnicah ljudi. "Moramo varovati okolje, seveda, nismo proti temu, a to je treba početi preudarno," je sklenila in dodala, da je treba na prvo mesto postaviti dobrobit ljudi in gospodarstva.

Zadnja tema je bila vloga Evropske unije kot posrednika v kriznih žariščih v soseščini ter ali je Evropska unija zamudila priložnost, da bi bila dejavnejša in bi okrepila svojo vlogo v svetu. glede konflikta na Bližnjem vzhodu dejala, da sta za reševanje spora najprej potrebna dva koraka. Hamas mora takoj izpustiti talce in položiti orožje, obenem pa je treba pomagati nedolžnim civilistom s humanitarno pomočjo. Obenem je bila kritična do namere vlade, da prizna Palestino kot državo, saj to po njenem mnenju potiska Slovenijo na rob evropskega in mednarodnega prostora. Glede Ukrajine pa je povedala, da se tam dogaja nezaslišana agresija Rusije. Evropska unija zato mora pomagati Ukrajini, in to precej bolj kot do zdaj. "Ukrajina brani Evropo," je poudarila.