Romana Tomc nagovorila slušatelje Akademije Jožeta Pučnika

Evropska poslanka Romana Tomc je v soboto nagovorila poslušalce letošnje generacije Akademije Jožeta Pučnika. Zbranim je spregovorila o aktualnih temah Evropske unije in Slovenije, od predsedovanja, do aktualnih tem Evropskega parlamenta, pa tudi o, še vedno aktualnih temi, delovanju skupine DRFMG in njenem obisku v Sloveniji.

“Slovensko predsedovanje je bilo, ne samo po naši oceni, temveč tudi po oceni kolegov, s katerimi sem se pogovarjala, eno najuspešnejših v zadnjem času. Slovensko predsedovanje je zgodba o uspehu, ne samo da smo dosegli vse cilje, številne smo celo presegli. Dosegli smo dogovore na področjih, na katerih jih sploh nismo načrtovali.

Kot najbolj odmevne in najpomembnejše bi izpostavila zakonodajne akte, povezane z digitalizacijo. Vprašanje, ki zadeva delovanje večjih spletnih platform in varstva potrošnikov. Na socialnem področju je odmeval dogovor glede ureditve minimalne plače v državah Evropske unije. Nepričakovan dogovor, ki je med nekaterimi državami dvignil kar nekaj prahu. Slovenija je kot nevtralni člen uspela doseči dogovor, ki so ga podprle vse države članice. Tudi na področju roaminga (mobilnega gostovanja) je bil dosežen dogovor o podaljšanju, še vedno bomo lahko te storitve nemoteno koristili v vseh državah Unije.
Kot največji uspeh slovenskega predsedovanja bi izpostavila dosežek notranjega ministra Hojsa, dosego soglasja notranjih ministrov vseh držav članic, ki so enotno podprli nov pristop k urejanju migrantske politike Evropske unije. Unija bo enotno pristopila do vprašanja afganstanske krize, do vprašanja odprtja koridorjev do Afganistana, odprtosti Unije do migrantov in tako dalje. Zares pomemben dogovor, da evropska vrata za migracije ne bodo tako odprta, kot pred časom.

Nekateri Sloveniji očitajo, da so to le dogovori na tehnični ravni. A vedno je tukaj v ozadju tudi politični dogovor na najvišji ravni. Brez tega tudi tehnična raven dogovora ne bi uspela implementirati. Gre le za očitek tistih, ki želijo zminimarizirati uspehe slovenskega predsedovanja.

V januarju smo izvolili novo predsednico Evropskega parlamenta, to je postala Roberta Metsola, kandidatka Evropske ljudske stranke. Mlada, ambiciozna političarka, ki močno zagovarja svoje desno sredinske vrednote. Znotraj stranke je Roberta dobila prepričljivo večino, podprli so jo tudi iz drugih političnih skupin, kar daje dobro popotnico njenemu delovanju. Odnosi med socialisti in ljudsko stranko so bili v zadnjem času na preizkušnji, a v teh prelomnih časih Evropa potrebuje enotnost, ki se je pokazala pri podpori novi predsednici.
Na polovici mandata so se zgodile tudi spremembe v nekaterih odborih, sama sem postala podpredsednica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. Vesela sem, da mi je bila dana ta priložnost, gre tudi za neke vrste priznanje za moje preteklo delo.

Teme, ki bodo zaznamovale aktualno delovanje Evropskega parlamenta, so Ukrajina in zaskrbljujoče stanje na mejah, kjer še vedno ni jasno, kako si bodo dogodki sledili. Dogovori potekajo, a kolegi iz baltskih držav so kljub temu izredno zaskrbljeni. Jasno je, da je v ozadju teh dogodkov tudi odločitev o dokončanju izradnje severnega toka in s tem povezane dobave energije. Evropa in Rusija druga drugo držita v šahu, Nemčija je močno odvisna od dobave te energije, hkrati pa Rusija potrebuje sredstva od prodaje. Gre za zares pomembno temo in upamo na njeno mirno razrešitev. Evropska zunanja politika je že dolgo časa šibka, tudi neusklajena, zato je to vprašanje še toliko pomembnejše.

Pomembno bo tudi vprašanje t.i. zelenih virov energije in taksonomije – katere energije bodo prepoznane kot “zelene” in katere ne. Nemčija na primer zapira svoje jedrske elektrarne, Francija temu nasprotuje. Med tema dvema pomembnima državama obstaja nesoglasje ali naj se jedrska energija uvrsti med zelene vire energije ali ne. Gre za pomembne in drage igre, zato tudi takšna razlike v pogledih različnih držav.

Še vedno se seveda ukvarjamo s trajajočo covid krizo, težavami, ki jih imajo nekatere države pri soočanju z njenimi posledicami, tudi inflacijo in posledicami za gospodarstvo, uvajanju enotnega evropskega certifikata, razvoju zdravil in oblikovanju zdravstvene unije in tako dalje. Na tem področju države izkazujejo enotnost, gre za vprašanje, ki je enako pomembno za vse države članice.

Evropsko gospodarstvo je močno na udaru, da bi ga obdržali konkurenčnega preostalim delom sveta, se države zadolžujejo. Tudi Slovenija. A za razliko od nekaterih se je Slovenija zadolžila zelo ugodno, denar pa je šel neposredno tistim, ki ga potrebujejo – podjetjem in ljudem.

Za konec se bom dotaknila tudi vprašanja vladavine prava in resolucije, ki je bila v Evropskem parlamentu sprejeta o Sloveniji. Skrbno načrtovana zgodba, katere scenarij je bil pripravljen v Sloveniji in izvožen v Evropsko unijo, ki pa se je sesula v prah. Zgodba ni doživela takšne pozornosti, kot so si želeli njeni pisci.

Razlogov za to je več, med njimi tudi ta, da sem se sama uspela vključiti v delo skupine, ki je obiskala Slovenijo. Iz prve roke sem lahko slišala zgodbe, ki so jih predstavili nekateri predstavniki naše sfere, opozarjala na zavajanja in nepravilnosti, ki so bile predstavljene. Sodelovala sem tudi pri oblikovanju liste sogovornikov iz Slovenije, ki je bila v začetku izjemno neuravnotežena. Zaključki te skupine so bili sicer pripravljeni vnaprej, a so jih na koncu vseeno morali nekoliko spremeniti, saj stvari niso potekale po njihovem scenariju. Scenarij so jim “pokvarili” sogovorniki kot so dr. Možina, dr. Turk, dr Avbelj, novinar Čakš in drugi, ki so sodelovali prav na našo pobudo. Predstavili so drugo plat zgodbe, ki je člani misije niso pričakovali.

Razlog, zakaj niso uspeli, je bilo tudi dejstvo, da sem med pregledovanjem pripravljenega zapisnika o obisku v njem opazila sledi asistenta evropske poslanke Tanje Fajon, ki v pripravi gradiva sploh ne bi smela sodelovati. Kako lahko nekdo, ki ga tam sploh ni bilo, sodeluje pri pripravi zapisnika, na podlagi katerega bo nato oblikovana resolucija? To vmešavanje, na katerega sem opozorila tudi kolege poslance, je dokončno spodkopalo kredibilnost piscev poročila.

Na koncu se je poročilo, ki je bilo v prvi vrsti namenjeno kritiki slovenske vlade, spremenilo v skupek nekih praznih zaključkov, ki Sloveniji niso očitali nič pomembnega. Vesela sem, da so me kolegi iz Evropske ljudske stranke, ki so uvideli, da v Sloveniji tovrstnih kršitev vladavine prava ni in da je v celotni zgodbi šlo le še za en napad evropske levice na desno srednisko vlado, pri mojih prizadevanjih podprli. Podprli so vlado Republike Slovenije, podprli so vlado Janeza Janše in glasovali proti Resoluciji.

Kljub turbulentnemu letu Slovenijo danes v Evropi vidijo kot državo, ki je v času krize obdržala dobre gospodarske rezultate, ki je uspela povečat zaposlenost in je iz krize izšla kot zmagovalka.”