Romana Tomc: "O Sloveniji ponovno za zaprtimi vrati"

    Objavljeno: Torek, 11.10.2022    Rubrika: Zadnje novice
    tomcromana2018-11
    V petek je v Evropskem parlamentu, na pobudo predsednice Sophie in’t Veld, potekal sestanek Skupine za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic odbora LIBE. Edina točka dnevnega reda srečanja bila “Izmenjava mnenj o razmerah v Sloveniji.”

    Poleg članov omenjene skupine sta bili na sestanek o dogajanju v slovenskem medijskem prostoru in stanju demokracije, ki je potekal za zaprtimi vrati, vabljeni dve ministrici iz Slovenije: ministrica za pravosodje, dr. Dominika Švarc Pipan ter ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko. Po naših informacijah je predsedujoča listo povabljenih oblikovala brez posvetovanja z drugimi člani skupine. Jasno je, da je bilo tako predstavljeno le mnenje aktualne vlade, ki si z novim zakonom o medijih želi politično povsem podrediti javni zavod RTV Slovenija, ne bo pa slišati mnenj preko 50.000 posameznikov, ki so oddali svoj podpis v podporo referendumu proti predlaganemu zakonu. Seznam povabljencev daje vtis, da predsednica DRFMG ne želi slišati drugih mnenj in na ta način tepta vse demokratične standarde.

    Neobičajno je tudi, da je bil sestanek sklican v petek po plenarnem zasedanju, ko je večina poslancev na poti iz Strasbourga v svoje domače države. Sklic je prišel zelo pozno, kar je mnogim močno otežilo udeležbo. Način sklica daje vtis, da prisotnost poslancev sploh ni zaželena. Sicer bi predsednica sejo sklicala v času, ko so poslanci prisotni v Bruslju ali Strasbourgu.

    Ker sama nisem članica omenjene skupine, na zasedanje odbora nisem bila povabljena, sem pa članom skupine poslala pisni prispevek, v katerem sem želela predstaviti tudi drugo plat zgodbe.

    V pismu sem poudarila, da je RTV javni zavod, ki deluje na podlagi zakona iz 2005, s katerimi je bila državljanom preko svojih predstavnikov v Državnem zboru dana možnost, da so-oblikujejo Programski svet RTV, osrednje odločevalsko telo zavoda. Predlagatelji novega zakona o RTV to problematizirajo kot politizacijo, kljub temu da je programski svet oblikovan po vzoru mnogih evropskih držav in da 29 članov prihaja iz različnih družbenih sfer. Članstvo v programskem svetu ni prepuščeno subjektivni izbiri brez ustreznih kriterijev, temveč člane imenuje najvišje zakonodajno telo. To mogoča tudi potrebno pluralnost. Člani se nikoli ne menjajo v celoti, temveč posamično – to je tudi pripeljalo do tega, da se je šele nedavno vzpostavila uravnotežena sestava, kar pa je seveda zmotilo levi pol, ki je programski svet do nedavno skoraj v celoti obvladoval.

    Novi zakon je bil sprejet brez javne razprave in po postopku, ki je predviden zgolj za izjemne situacije kot so vojna in naravne katastrofe. Bil je eden prvih ukrepov po prevzemu mandata. V času okrepljenih kriznih razmer na področju preskrbe z energijo in hrano se je vladi bolj kot karkoli drugega zdelo pomembno, da nemudoma spremeni zakon o RTV. Drugače si sicer ni mogoče razlagati dejstva, da je bil zakon sprejet brez javne razprave, brez socialnega dialoga in po posebnem postopku, ki je predviden za primere naravnih nesreč in vojne.   

    Vladajoča koalicija v zakonu predlaga popolno obglavljenje dosedanjega vodstva RTV, vključno s prenehanjem mandatov vsem članom sveta. Prav tako pod pretvezo depolitizacije nov zakon omejuje članstvo v svetu na posebej naštete civilnodružbene organizacije. Napačna je trditev, da gre za politizacijo, kadar nekoga imenuje Državni zbor. Slovenska ustava določa, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva. Poslanci so legitimno izvoljeni, kar pa za civilno družbene organizacije, ki bi po novem česar za civilnodružbene organizacije ni mogoče reči. Ob tem je potrebno spomniti, da Državni zbor imenuje tudi sodnike in celo ustavne sodnike. Takšen način je bil sprejet kot najbolj demokratičen.

    Ponovno je potrebno poudariti, da je s spremembami zakona izvzeto bistvo RTV – to so gledalke in gledalci, poslušalci oziroma plačniki RTV-prispevka, ki so doslej lahko predlagali 16 predstavnikov, po novem ne bi mogli nikogar več.

    Ob trditvah vlade, da gre za depolitizacijo in nepolitično organizacijo gre za zavajanje in zlorabo institucij, ki bi sicer morale biti nepolitične, vendar v Sloveniji stanje demokracije še ni na takšnem nivoju, da bi tudi resnično bile. V pismi sem se dotaknilatudi razmer med zaposlenimi na RTV in opozorila na mobing, ki so ga deležni tisti novinarji, ki se niso želeli pridružiti stavki proti vodstvu RTV. Stavka peščica novinarjev (med več kot 2.000 zaposlenimi), ki si želi v celoti podrediti RTV. Izjave o tem, da je cilj stavkajočih, ki se ne strinjajo z uredniško politiko prevzem RTV, je javno izrazila tudi sindikalna predstavnica.

    Obnašanje aktualne koalicije in poskusi nedopustne politizacije RTV, je pripeljalo do tega, da je opozicija sprožila pobudo za referendum. Več kot 40.000 ljudi je to pobudo podpisalo. Nesprejemljivo je, da bi pod krinko depolitizacije prišlo do popolnega prevzema RTV s strani koalicije.

    Skupino DRFMG sem pozvala, naj se podrobno in objektivno seznani z razmerami in nato poda ustrezno oceno. Za pridobitev celovitih informacij in vpogleda v stanje, bo potrebno povabiti različne akterje, ne le dveh ministric aktualne vlade. Potrebno je prisluhniti tudi tistim, ki spremembam nasprotujejo – na primer novinarjem, ki aktualne stavke proti vodstvu RTV ne podpirajo.

    Celotno pismo je v angleškem jeziku na voljo v priponki.
     
     
     
     
     
    « Nazaj na seznam

    446824564
    Število prebivalcev v EU (2020)

    2734000
    Število mladih brezposelnih med 15 in 24 let v EU (2020)

    13984000
    Število brezposelnih v EU (27 2020)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma (2020)

    65% %
    Odstotek aktivnega prebivalstva EU (2020)

    20% %
    Odstotek prebivalcev nad 65 let v EU (2020)