Romana Tomc ob dnevu slovenskega znakovnega jezika

Danes obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika.

Slovenski znakovni jezik je materni jezik gluhih oseb. V Sloveniji ga kot jezik sporazumevanja uporablja okoli 1500 gluhih oseb: "Gluhim in naglušnim, tako kot tudi vsem ostalim ranljivim skupinam, mora biti zagotovljen dostop do informacij, izobraževanja, zaposlovanja, vseh oblik storitev in tako dalje. Le na ta način se bodo lahko polno vključili v družbo in zaživeli samostojno življenje," ob tem opozarja evropska poslanka Romana Tomc.

Pomemben korak, za katerega se zavzema Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, krovna organizacija, ki združuje vse slušno prizadete ljudi, je vpis slovenskega znakovnega jezika v Ustavo. S tem bi se vsem uporabnikom slovenskega znakovnega jezika zagotovilo ustavno podlago za konkretne ukrepe: "Slovenija bi bila 5. država članica Evropske unije, ki bi znakovni jezik zapisala v ustavo. S tem bo slušno prizadetim osebam tudi v praksi omogočeno polno uveljavljanje vseh njihovih pravic. Neznanje, nevedenje in bojazni so namreč v preteklosti naredili ogromno škode, gluhi in naglušni so bili soočeni z neupravičeno diskriminacijo tekom izobraževanja, kot tudi pri iskanju zaposlitve. Njihov intelektualni potencial je ostal neizkoriščen, kar pušča sledi na trgu dela še danes. Gluhi in naglušni si zaslužijo enako obravnavo!" dodaja poslanka.

Znakovni jezik bi moral postati tudi eden od uradnih jezikov Evropskega parlamenta. Evropska poslanka Romana Tomc to pobudo podpira: "Evropske institucije bi morale biti zgled dobre prakse zagotavljanja pravic prizadetim skupinam. O znakovnem jeziku kot uradnem jeziku Evropskega parlamenta se pogovarjamo že nekaj časa, sama pa za enako vključevanje slušno prizadetih skrbim tudi v praksi – prav v tem trenutku pripravništvo v moji pisarni opravlja že drugi pripravnik z okvaro sluha, s to prakso pa imam namen nadaljevati tudi v prihodnje," zaključuje.