Romana Tomc za Družino: Potrudili se bomo, da bo Slovenija čim prej na pravi poti

    Objavljeno: Sreda, 01.04.2026    Rubrika: Zadnje novice
    2Q0A3280.
    V tedniku Družina, ki je izšel 29. marca je bil objavljen intervju z Romano Tomc. Če ste ga slučajno spregleali, celoten pogovor objavljamo v nadaljevanju.

    Po nedeljskih volitvah smo se s podpredsednico Slovenske demokratske stranke, Romano Tomc pogovarjali o strankarskem rezultatu, uspehu slovenske desnice, politični polarizaciji ter odmevih dogodka v Strasbourgu, kjer je bila predstavljena knjiga Igorja Omerze, Komisarka. 
     
    SDS je na tokratnih volitvah dosegla najboljši rezultat stranke v zgodovini, a ni zmagala. Kaj to pomeni za vašo stranko. 

    SDS ima trdno podporo, dosegli smo najboljši rezultat volitev v zgodovini stranke, mnogo ljudi smo spodbudili, da gredo na volitve. To pomeni, da delamo prav. Vendar pa razdrobljen politični prostor pomeni, da zmaga sama po sebi še ne prinese možnosti za vladanje. To je težava politične kulture, kjer se izključuje namesto sodeluje. Kljub vsemu bi rekla, da še nič ni izgubljenega, da je v igri veliko možnosti, poleg tega pa moramo počakati na končen rezultat volitev, da bodo preštete vse glasovnice, tudi iz tujine.
     
    Kritiki pravijo, da SDS sama prispeva k polarizaciji. Kako odgovarjate na to?
    To je priročen izgovor tistih, ki ne želijo prevzeti odgovornosti. Polarizacija ni posledica ene stranke, ampak načina vodenja države in odnosa do drugače mislečih. Če nekoga sistematično izključuješ, ne moreš pričakovati enotnosti. To se v Sloveniji dogaja že leta, vse leve opcije so do sedaj za svoj program temeljile le na politiki izključevanja. Veliko odgovornost pri spodbujanju polarizacije nosijo mediji.
     
    Pred dvema tednoma ste v Strasbourgu gostili predstavitev knjige Igorja Omerze »Komisarka«. Nam lahko poveste kaj več o tem dogodku?
    Dogodek smo v Evropskem parlamentu organizirali  načrtno. Seveda v prvi vrsti zato, da evropski poslanci slišijo, da dejstva, ki jih je o svoji preteklosti predstavila Marta Kos, ne držijo. V knjigi so objavljeni dokumenti iz arhivov bivše Jugoslavije. Na teh dokumentih je jasno zapisano, da je Marta Kos bila sodelavka jugoslovanske tajne policije. Na zaslišanju v Evropskem parlamentu pa je trdila, da se je njeno ime na seznamu znašlo po naključju in rekla, da nikoli ni delala v tajni službi bivše države. Poudarila je tudi njeno visoko stopnjo integritete. Vse skupaj jo postavlja v zelo težek položaj. Tu ne gre več samo za sodelovanje s tajno policijo ampak tudi za vprašanje integritete in konflikta interesov.
     
    V knjigi so predstavljene trditve in dokumenti, ki odpirajo vprašanja o ravnanju Marte Kos v preteklosti. Ali menite, da bi morala odstopiti?
    Menim, da bi bila to edina logična poteza. V preteklosti se je že dogajajo, da so morali komisarji odstopiti zaradi izgube zaupanja. Treba je povedati, da tu ne gre za politični napad, ampak za vprašanje integritete in verodostojnosti. Če je nekdo lagal pred parlamentarnim odborom, mora za to nositi posledice.
     
    Kako to vpliva na njeno vlogo pri širitvi EU, kjer je med kandidatkami tudi Srbija?
    To odpira dodatno dimenzijo problema, resničen konflikt interesov. Proces širitve je občutljiv in vključuje tudi vprašanja zgodovinskih arhivov in transparentnosti. V Srbiji je še veliko arhivskih dokumentov, ki so lahko tudi osnova za izsiljevanje. Če obstajajo dvomi o nepristranskosti ali morebitnih konfliktih interesov, to lahko oslabi zaupanje v celoten proces. 
     
    Kam gre Slovenija po volitvah? Vidite možnost političnega premika?
    Slovenija je blokirana. Bojim se, da bi Golobov krog, ki za vsako ceno želi obdržati oblast, poskušal z nespodobnimi ponudbami prepričati politične novince, da se mu pridružijo. Nekateri so za oblast pripravljeni pozabiti na vse obljube in izdati svoje vrednote, če so jih sploh kdaj imeli. Vendar se lahko zgodi tudi drugače. Lahko se odločimo za bolj odgovorno politiko. Volitve so pokazale, da obstaja velika skupina ljudi, ki želi spremembe. V SDS to razumemo in se bomo potrudili, da bo Slovenija čim prej na pravi poti. 
    « Nazaj na seznam

    451000000
    Število prebivalcev v EU (2023)

    2763000
    Število mladih brezposelnih med 15 in 24 let v EU (2023)

    12960000
    Število brezposelnih v EU (27 2023)

    13 %
    Razlika v plačilu med spoloma (2021)

    75% %
    Odstotek aktivnega prebivalstva EU (2022)

    21% %
    Odstotek prebivalcev nad 65 let v EU (2022)