Romana Tomc: Zgodovinska priložnost, ki jo lahko tudi zapravimo

    Objavljeno: Sreda, 27.05.2020    Rubrika: Zadnje novice
    tomcromana2018-27
    Lahko 750 milijard reši EU? Lahko, če jih bomo pametno porabili. Ob vrtoglavih številkah, ki si jih Evropejci težko predstavljamo, se je potrebno pogovarjati tudi o vsebini. Korona kriza je morda zadnji opomin in priložnost za vzpostavitev drugačne, boljše in bolj pravične EU.
     
    Korona kriza je še ena v vrsti kriz, ki pestijo EU v zadnjih letih. Za razliko od drugih kriz, je korona prizadela prav vse. Odzivi članic in posledično temu tudi rezultati so bili različni, ampak nobena od držav se virusu ni izognila. Česa podobnega ni bilo niti pri finančni krizi, niti pri migrantski krizi. To dejstvo je prav gotovo pripomoglo k temu, da so bili v iskanje rešitev vpeti vsi in da se je, merjeno po bruseljskem času, dogovor našel relativno hitro. Vendar je dogovor o tem, da bo EU za odpravo prvih posledic epidemije in za ponoven zagon gospodarstva zagotovila več denarja kot kadarkoli v času svojega obstoja, šele prvi korak.
     
    Poleg besed bilijon (milijarda) in trilijon (tisoč milijard) so bile ob sprejemanju odločitev o večletnem evropskem proračunu in obnovitvenem skladu, največkrat uporabljene besede solidarnost in pomoč najšibkejšim. Licitiranje, koliko milijard je dovolj, je šlo v nebo. Razen izjemoma, je bila malo manj pogosto omenjena beseda odgovornost. Na eni strani je Evropski parlament zahteval 2.000 milijard nepovratnih sredstev, na drugi strani so bili tako imenovani »štirje varčni« (Nizozemska, Švedska, Danska in Avstrija), ki o nepovratnih sredstvih niso hoteli slišati, ampak so vztrajali pri vračljivih kreditih.
     
    Ko se je zdelo, da se stvari ne premaknejo nikamor, sta se oglasila nemška kanclerka Merkel in francoski predsednik Macron z idejo o 500 milijardnem dodatnem skladu, iz katerega naj bi bila poleg sredstev iz evropskega proračuna zagotovljena pomoč za najbolj prizadete države. Evropska Komisija je z današnjo odločitvijo, kjer za okrevanje v pomoč članicam EU pri spopadanju z izzivi pandemije novega koronavirusa predlaga sklad v vrednosti 750 milijard evrov, segla nekam vmes. 500 milijard naj bi bilo namenjenih za nepovratna sredstva, 250 milijard za posojila. Slovenija naj bi dobila 5,1 milijarde, od tega 2,6 milijarde nepovratnih in 2,5 milijarde povratnih sredstev. Kompromis, s katerim ni zadovoljen nihče, vendar je za vse sprejemljiv, predstavlja realno osnovo za to, da ga ob manjših popravkih potrdijo vse politične skupine in vse države.
     
    Bilo bi naivno, če se ne bi zavedali, da ima predlog, ki sicer zveni zelo velikodušno in solidarno, tudi drugo plat medalje. Nekdo bo moral to plačati. Če ne danes pa jutri. Prevečkrat se je pokazalo, da zastonj kosila ni, zato lahko v prihodnjih letih pričakujemo tudi prerazporeditev politične moči, pri čemer bodo imeli seveda glavno besedo tisti, ki bodo plačali in tisti, ki bodo uspeli med krizo najbolje ohraniti svoje gospodarstvo in razvojni potencial. Finančna pomoč, ki se je danes veselijo predvsem Italija, Španija in Grčija in se na prvi pogled res kaže kot darilo, je lahko velika past, ki jih bo spravila v še bolj podrejen položaj in v še večjo odvisnost. Ni pa nujno, lahko je tudi pozitiven multiplikator. Stvar odločitve in odgovornosti.
     
    Dejstvo je, da bodo ugodne finančne pakete, od nepovratnih subvencij do poceni posojil, koristile vse države. Neracionalno bi bilo, če jih ne bi. Ne bodo pa jih vse države porabile enako učinkovito. O tem ali bo evropsko zadolževanje past ali priložnost, odločajo vlade, tudi slovenska. Vlada lahko priložnost zapravi in nas pahne med poražence ali pa jo izkoristi in nas popelje med zmagovalce te krize.
     
    Dobro bi bilo, da tudi Slovenija iz evropskega proračuna in obnovitvenega sklada poskuša izkoristiti čim več. Še posebej zanimiva so sredstva iz sklada SURE, ki so namenjena ohranjanju delovnih mest in zaposlenosti. Seveda pa je pomembno, da jih usmeri v prave programe. Potrebno se je zavedati, da samo koriščenje evropskih sredstev nikakor ni dovolj, da bi bili med zmagovalci. Če bodo stare težave ostale, nam tudi evropska sredstva in zadolževanje ne bo pomagalo. Odpraviti moramo vzroke, zaradi katerih Slovenija nikakor ne more dohiteti razvitih držav. Kateri so ključni razlogi za naš razvojni zaostanek, je že dlje časa znano. Domače in tuje institucije, od UMAR-ja do Evropske komisije, z vsakim poročilom opozarjajo, kaj bi bilo potrebno v Sloveniji storiti. Po letih zaostajanja, napačnih političnih odločitev in izogibanja sistemskim težavam, imamo novo priložnost. Pričakovanja do aktualne vlade so zelo velika. Te priložnosti enostavno ne smemo zamuditi.
     
    Slovenija je z novo vlado začela odlično. Zaradi dobre epidemiološke slike smo prvi v EU razglasili konec epidemije. Vzporedno z ukrepi za zaščito zdravja, je vlada pripravila že tretji paket pomoči ljudem in gospodarstvu. Glede na količino denarja v deležu našega bruto domačega proizvoda, ki je namenjena za pomoč ljudem in gospodarstvu, Slovenija spada med bolj intenzivne. To so dobri obeti za nadaljevanje. Vlada zanesljivo, odgovorno in hitro sprejema ustrezne ukrepe. S pravimi potezami lahko upad gospodarske aktivnosti v drugih državah izkoristimo v svoj prid in nadoknadimo razvojni zaostanek. V prihodnjih letih se bo pokazalo, kdo bo to priložnost izkoristil za svoj napredek in kdo ne. Če bi se vse države obnašale odgovorno, potem bi bili zmagovalci vsi. 
     
    Ne glede na vse pomisleke in pasti, ki se skrivajo za 7-letnim evropskim proračunom in obnovitvenim skladom, je odločitev o takšni ogromni finančni spodbudi vendarle zgodovinska. Kaj takega EU ne pomni. Ob vrtoglavih številkah, ki si jih Evropejci težko predstavljamo, se je potrebno pogovarjati tudi o vsebini. Korona kriza je morda zadnji opomin in priložnost za vzpostavitev drugačne, boljše in bolj pravične EU.  To krizo mora tudi EU, vse njene institucije in vsi prebivalci EU vzeti kot resen opomin, da strukturnih sprememb in prilagajanja novim razmeram ne potrebujejo le države članice, ampak tudi EU kot celota.
     
     
    Romana Tomc
     
    « Nazaj na seznam

    446824564
    Prebivalcev v EU

    2734000
    Mladih brezposelnih med 15 in 24 let

    13984000
    Število brezposelnih EU (27 2020)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma 2020

    65% %
    Odstotek aktivnega prebivalstva EU

    20% %
    Prebivalci nad 65 let