Spomin, ki se ga ne da utišati!

»To ni zgolj glasovanje o resoluciji – to je rezultat trdega dela, vztrajnosti in vere v pravičnost. Ko sem pred nekaj leti začela to pot, si nisem predstavljala, da bomo prišli tako daleč. A zaradi vseh tistih, ki niso bili slišani – doma, tukaj, v Sloveniji – nisem odnehala,« ob sprejetju Resolucije o ohranjanju spomina na žrtve komunizma na odboru PETI poudarja njena pobudnica, evropska poslanka Romana Tomc.

Evropski parlament je 24. junija 2025, dan pred dnevom slovenske državnosti, storil pomemben zgodovinski korak – na podlagi peticije, ki jo je vložil zgodovinar dr. Mitja Ferenc, je odbor Evropskega parlamenta za peticije potrdil resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve komunizma. Pobuda prihaja s strani evropske poslanke Romane Tomc, podpredsednice skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, ki je v zadnjih dveh letih vodila prizadevanja, da bi evropska javnost prepoznala in obsodila trpljenje žrtev komunizma v Sloveniji.

Resolucija, ki je prestala številna politična pogajanja, prinaša močno simbolno in vsebinsko sporočilo: žrtve komunizma si zaslužijo dostojanstvo, spoštovanje in pravico do zgodovinskega spomina.

1. Gospa Tomc, kako komentirate izid glasovanja na odboru Evropskega parlamenta?
Ko je vlada Roberta Goloba ukinila dan spomina v Sloveniji, sem iskala način, kako se temu upreti. Vedela sem, da bo pot dolga in težka. A kljub pritiskom – ti so prihajali predvsem iz domače politike – nisem odnehala. V Evropski ljudski stranki sem našla zaveznike, razumevanje in podporo. Skupaj smo vztrajali. Skupaj smo dokazali, da se vrednote ne ukinjajo s sklepom vlade. Peticija, razstava o Macesnovi gorici in nastopi dr. Ferenca so tlakovali pot do resolucije. To ni le osebna zmaga, temveč zmaga za vse, ki si želijo resnico in pravičnost. Resolucija namreč predstavlja najmočnejše sporočilo, ki ga lahko sprejme Evropski parlament.
Glasovanje je bilo uspešno in pomeni prelomnico v prizadevanjih za priznanje žrtev komunizma. Sprejetje na odboru pomeni, da se glasovanje o resoluciji seli na najvišjo raven – plenarno zasedanje Evropskega parlamenta. Ta bo o resoluciji glasoval na julijskem zasedanju. In to sramotno dejanje vlade Roberta Goloba bo za vedno vpisano v evropskih dokumentih  - kot opomin, da zgodovine ne izbrišeš s političnim ukazom.

2. Kakšni so njeni glavni poudarki in kaj pomeni za Slovenijo?
Resolucija je jasna, pove, da je komunizem totalitaren režim in da si žrtve zaslužijo dostojen pokop – tak, kjer mesto pokopa določijo svojci, ne nasledniki tisti, ki so izvajali zločine. Poziva k vrnitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma, obsoja poveličevanje komunističnih simbolov ter zahteva odprtje arhivov nekdanje jugoslovanske tajne službe v Beogradu. Slovenija ima dolžnost, da ta glas sliši. To ni samo evropski dokument – je tudi ogledalo naši zgodovinski odgovornosti.

3. Kaj bi želeli sporočiti ljudem v Sloveniji, ki so vas pri tem podpirali?
Iskrena hvala vsem, ki ste verjeli, da se da. Brez vaše podpore in vztrajnosti tega ne bi zmogli. Hvala dr. Mitji Ferencu, ki je imel pogum, da je stopil v ospredje kot vlagatelj peticije. Posebna hvala Evropski ljudski stranki, ki je razumela, da gre za evropsko vprašanje vrednot in temeljne človekove pravice – spoštovanje do žrtev. Seveda pa hvala tudi vsem, ki ste prispevali svoj podpis. Naj ta resolucija ne ostane le na papirju, temveč postane začetek resnične spremembe v odnosu do naše preteklosti.

Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji revije Družina (junij 2025)