Uporaba digitalne tehnologije v boju proti izumiranju jezikov

28 držav članic in kar 24 uradnih jezikov - to je Evropska unija. Vseh 24 jezikov je med seboj enakovrednih, kar pa s seboj prinaša nekatere težave pri razumevanju in komunikaciji. Evropska unija za lažjo komunikacijo in ohranjanje vseh uradnih jezikov potrebuje t.i. enoten digitalni trg, kateri mora biti dostopen vsem državljanom, hkrati pa mora pomagati pri lajšanju komunikacije v vsakdanjem življenju.

V digitalni dobi prevladuje angleški jezik, ki pa ni vsem razumljiv. Kar 62% prebivalcev EU tega jezika ne govori, kar predstavlja težavo pri dostopanju do raznolikih informacij na spletu in uporabi jezika v vsakdanjem življenju. Nepoznavanje angleškega jezika omejuje svobodo ljudi, kar je v nasprotju s temeljno idejo EU o prostem pretoku informacij, ljudi, kapitala in storitev. Dr. Georg Rehm, profesor na nemškem raziskovalnem centru za umetno inteligenco izpostavlja, da je srce evropske ideje prav večjezičnost, brez skupnega enotnega digitalnega trga pa več kot 20 jezikom grozi osamitev in postopen zaton. Evropa se trudi in želi, da bi državljani povsod lahko uporabljali materni jezik. Raziskava, ki jo izpostavlja Dr. Rehm, pokaže, da je od vseh jezikov le Angleščina dovolj razvita za informacijsko uporabo, ostali evropski jeziki pa precej zaostajajo.

Ena izmed mogočih rešitev je ambiciozen projekt 'Human Language Project', ki bo postal največji in najzanesljivejši spletni prevajalnik, v katerem bo mogoče doseči poglobljeno razumevanje vseh naravnih jezikov. Uspešnost projekta je pogojena z globalnim sodelovanjem med zasebnim in javnim sektorjem, akademsko sfero ter posamezniki, ki bodo tehnologijo približali uporabnikom po celem svetu. Zaradi obsežnosti, je projekt mogoče izpeljati le v primeru sodelovanja Evropskega parlamenta, Komisije ter nacionalnih vlad. Za razvoj ustrezne tehnologije je potrebnih 10 let, saj je prevajanje ter razumevanje jezika izjemno kompleksen proces, ki vsebuje elemente, kot so:

• prepoznavanje jezika,
• razumevanje jezika,
• inteligenco (sistem mora prepoznati humor, sarkazem, ironijo ipd.),
• prevod jezika in
• sintezo govora v željeni jezik.

Pomembno vlogo pri razumevanju ter povezovanju na področju jezikovnih razlik igra Evropska Federalna institucija za nacionalne jezike (EFNIL), kjer si 38 institucij iz 28 držav izmenjuje informacije ter sodeluje na področju odpravljanja jezikovnih razlik. Institucija nudi podporo pri informacijah ter ponuja rešitve ter strokovne nasvete pri uporabi določenega jezika.

Uporaba jezika je ključna za enotnost ter krepitev vezi in odnosov, uporabljamo pa ga na dnevni bazi v privatnem življenju, skupnosti, službi, izobraževanju ter javni sferi. Kljub napredni tehnologiji obstaja paradoks, ki omejuje naprave in sisteme, da so odlični le v eni zadevi, preostalih opravil pa niso zmožni opraviti. Na trenutni tehnološki stopnji razvoja je človek še vedno zmožen uspešno opravljati več stvari hkrati, posebej v vlogi prevajalca in tolmača, kjer tehnologija trenutno ne postreže s pravimi rešitvami.

Matic Škufca

(Foto: Evropski parlament)